Kaja Stanković državna prvakinja v dvojicah, bronasta še v singlih

Čast gostitelja letošnjega članskega državnega prvenstva je tokrat pripadla Medvodam in njenemu pripadajočemu badminton klubu. Bodisi centralna lokacija, ali pa morda v enaki meri tudi trenutni večgeneracijski nalet na tekmovalni badminton, sta tokratno udeležbo izdatno številčno podprla. Težko pa bi morda letos to trdili za število res kvalitetnih in dramatičnih dvobojev. Preko sklopa nesrečnih okoliščin, poškodb, dvomljivo zastavljenih žrebov ali pa zgolj slabe dnevne forme, je velika večina polfinalnih in finalih tekem letos prinesla dokaj vnaprej določene rezultate in po moči izrazito neizenačene dvoboje. BK Ljubljana se je tudi letos več kot dostojno postavil ob bok ostalim slovenskim klubom. Državnega prvenstva se je udeležilo kar 8 igralcev in 3 igralke BK Ljubljana.  

Branilka naslova med posameznicami, Kaja Stankovič, je tokrat v polfinalu žal morala priznati premoč Petri Polanc. V zelo izenačenem prvem setu so jo, po mojem skromnem mnenju, na avt liniji pri servisnem sodniku, opetnajstili za zaključno žogo in set se je na koncu prevesil v korist Polančeve. Nikoli ne bomo vedeli, kako se bi stvari odvile, če bi sodnik videl pravilno, a v začetku drugega seta Kaja ni več našla prave koncentracije za igro in naredila preveč napak, da bi lahko resneje ogrozila tekmico. V končnici drugega seta se je sicer zopet prebudila, a bilo je prepozno – Polančeva je zmago odnesla z rezultatom 24:22, 21:18. Seveda so tovrstna ugibanja glede sodniških odločitev povsem nekoristna, a treba je vseeno povedati, da se jim najelegantneje izognemo tako, da organizator poskrbi vsaj za linijske sodnike, ki so ob tej priložnosti močno manjkali in kar bi na tekmovanju takega ranga naj bilo samoumevno.

Pri ženskih parih sta zgoraj omenjeni polfinalni tekmici  zaigrali v tandemu. Kaja in Petra sta do finala prišli, pričakovano, povsem brez težav. V finalu sta jima nasproti stali Mirnčanki Jerca Bajuk ter Nika Arih. Po izgubljenem prvem setu, sta se Kaja in Petra nekoliko zbrali in postavili stvari na svoje mesto. Zlato kolajno in s tem naslov državnih prvakinj sta si priigrali v treh setih, z rezultatom 14:21, 21:10, 21:16.

Omenimo še nekaj vidnejših uvrstitev: med osem najboljših deklet se je prebila Anja Jordan, res z nekoliko srečno roko pri žrebu, a vseeno tudi z dovolj koncentracije, da je priložnost unovčila. Prek kvalifikacij sta se v glavni turnir moških posameznikov prebila Jure Stanič ter Rok Čampelj, slednji pa je segel celo korak dlje in se, tako rekoč »s kavča«, uvrstil med 16 najboljših v državi, v boju za četrtfinale pa prikazal zelo lepo igro proti kasnejšemu polfinalistu Roku Jerčinoviču. Kvalifikacijske boje sta, v kategoriji mešanih parov, preživela tudi Anja Jordan ter Maj Poboljšaj. V tesni in psihično naporni tekmi sta premagala starejša in izkušena tekmeca Skok/Magyar ter se tako uvrstila med 16 najboljših.

Športna pot, opažam, v svojih zelo raznolikih fazah zorenja venomer postreže s pestro paleto življenjskih in osebnostnih izzivov ter nam pogosto pred obraz postavlja ogledalo, v katerem se zrcali naše resnično stanje. Kako leto bomo morda tekmovali in se prerivali zgolj za mesta bolj pri dnu razpredelnice; spet drugič pa bo priložnost, ko bomo že skoraj vohali zlato. A vsako leto sproti, ne glede na to, koliko smo za rezultat žrtvovali ali koliko treninga in truda smo vložili, nam bo športno zrcalo venomer pokazalo naš pravi obraz. In to si velja zapomniti, preden stopimo  na igrišče. Kdor stopi na igrišče in brez izgovorov ter praznih iluzij ponudi svoje najboljše delo, tisti bo zmagal na edini tekmi, ki jo mora, vsaj enkrat v življenju, zmagati vsak – proti samemu sebi.

Tovrstne zmage, empirično potrjeno, nikakor ne pripadajo zgolj tistim, katerih trup na koncu dneva  krasijo kolajne.

Čestitke vsem,

Ekipa BKL