Anja Blazina članska državna prvakinja v ženskem singlu

Začetek februarja že tradicionalno obeležuje čas, ko se člani in članice udarijo za naslove državnih prvakov. Organizacijo oseminšestdesetega članskega državnega prvenstva je prvič v zgodovini obstoja prevzel Badminton klub Ljubljana in v sodelovanju s ŠC Dolgi most priredil pravi praznik badmintona. Za slovesnost sicer morda gre zahvala nivoju in pomembnosti tekmovanja, za slavje pa prav gotovo našim najboljšim igralcem in igralkam, ki so tokrat poskrbeli, da je BK Ljubljana na tem DP, po uspešnosti, zavzel kar drugo mesto med slovenskimi klubi.

Anja Blazina je naslov članske prvakinje že lani lovila za rep. In to dvakrat. V ženskem singlu je zmanjkalo le malo, da bi proti Petri Polanc osvojila svoj prvi naslov, malo kasneje pa sta morali, z Ariano Korent, priznati premoč tudi v finalu ženskih dvojic – spomnimo: takrat sta naslov osvojili naša Anja Jordan ter Kim Matovič (Konex). Letos pa je Anja Blazina, kljub velikem razočaranju, da ni dobila priložnosti, da bi se za naslov pomerila z branilko iz Medvod, Polančevo, svoje delo opravila profesionalno in z resnostjo, ki jo danes preredko najdemo tudi pri starejših igralkah. V finalu je premagala resda že nekoliko utrujeno Zojo Novak (BK Bit), ki ni našla pravega ritma za resen odpor. Pri svojih osemnajstih letih je Anja tako prvič privzdignila pokal članske državne prvakinje, za katerega morda le prvaki res vedo, koliko njegova teža presega dejansko vsoto plehnatih delcev.

Nedeljski tekmovalni dan pa je pregovorno dolg. In tudi za naše je letos zopet bil. V ženskih parih sta branilki naslova, naša Anja Jordan in Kim Matovič (BK Konex) tokrat udarili ob oviro, prek katere ni šlo: Petra Polanc in Špela Alič sta zdržali naskok naših igralk in jima v treh napetih setih uspeli odvzeti naslov. Seveda pa je lepota ciklične narave športa v tem, da se bomo, dokler smo živi in se ne vdamo, zmeraj ponovno videli prek mreže.

V moške dvojice je morda letos največ upov polagal naši prvi moški lopar Maj Poboljšaj, v paru s prijateljem in reprezentančnim kolegom Galom Bizjakom (Medvode). V finalu sta se fanta udarila z rutinerjema Miho Ivančičem (Medvode) in Rokom Jerčinovičem (Bit), ki sta se izkazala za pretrd oreh. V dveh lepih in za gledalce zelo atraktivnih setih sta strla odpor mlajših kolegov, ki pa sta vsaj v prvem setu jasno nakazala, da dan, ko bodo vloge obrnjene, morda ni tako daleč.

Nedeljo so rezultatsko lepo zaokrožili še dve bronasti odličji v mešanih parih: Ariana Korent je zaigrala s Tadejem Jelencem (Medvode), in pa seveda zadnja leta naš najuspešnejši mix: Anja Jordan ter Maj Poboljšaj.

Če potegnemo črto je zmagovalec letošnjega državnega prvenstva zopet postal BK Medvode, s kar tremi osvojenimi naslovi, dvema srebrnima in tremi bronastimi odličji. Toda za vrat jim že diha odlična ekipa mladih BK Ljubljana, ki so, z enim naslovom, dvema srebrnima ter dvema bronastima kolajnama postali drugi najuspešnejši klub letošnjega DP.

Tudi letos, kot vsako leto, so se karte nekoliko premešale. Seveda pa temeljni aksiomi praviloma preživijo človeške vzgibe: mlajše generacije lačno pogledujejo proti pokalom starejših kolegov in nekateri so svoje skalpe tudi že odvzeli, a lastniki večkratnih naslovov in serijski zmagovalci ostajajo tisti, ki so svoj čas in življenje za vrsto let posvetili primarno športu. In kljub temu, da se slovenski tekmovalni oder številčno morda nekoliko oži, terja naskok na več naslovov v enem letu, visoko telesno in umsko pripravljenost, ki se je ne da pridobiti preko vikenda. In tudi ne s polovičnim vložkom. Kumulativni fizični stres je na koncu tisti, ki da in vzame. Škoda, bi rekli, da se marsikateri tekmovalec tega zave šele takrat, ko resnost pristopa s seboj privlečejo prvi znanilci telesnega staranja.

Iskrene čestitke vsem mojstrom perjanice in pa vsem tistim, ki zakulisno omogočajo, da prvaki postanejo prvaki: bodisi trenersko, genetsko, finančno, logistično ali pa samo z bobniče parajočo navijaško trobljo v ključnih trenutkih, ko se rojevajo velike zmage.

Trener Matjaž - Shadow