Novoletna kolumna trenerja Matjaža

Ponedeljek, 31. december 2018

Zvečer po službi včasih posedim na kavču in čakam, da potihnejo vsi glasovi tistega dne. Precejšnja gneča zna nastati na moji nevronski avtocesti. Glasovi pubertetnikov in njihove hormonsko neodložljive zahteve se mešajo z, nekoliko jasneje artikuliranimi, predvsem pa bistveno trdneje kapitalistično argumentiranimi glasovi njihovih skrbnih roditeljev. Nikoli nisem bil nek fan meditacije in avtogenih treningov ampak te dni zgleda moje početje (z izjemo steklenice piva, pred mano) vedno bolj podobno prav temu. Razklenem pesti, obsedim, diham in izostrim objektiv. Skušam razločiti najprej glasove tistih, ki jih vidim raje kot druge. Počasi zaslišim glasove mojih hčera. In potem še žene…ki pravi, da naj dvignem rit in pomijem posodo. Okej…to brišemo. Potem postane signal življenja počasi manj shizofren. Glasovi se umirijo. Pesti se razklenejo. Zdaj lahko prižgem teve in pustim, da me odplakne val neobrzdanega populizma.
Med vso to mentalno masturbacijo se niti ne zavem dobro, kdaj sem ga vzel v roke ali kako dolgo ga že držim. In ne, ni to, kar mislite: v roki mi leži badmintonski lopar. In se mi smeji. Pravzaprav krohota na ves glas:
» Pa saj ti nisi normalen,« se zvija od smeha » Celo življenje si si zgradil okoli mene. Ti bi moral nujno biti na zdravilih, stari moj.«
Zadegam ga v kot, v upanju, da se bo zlomil. Da mu bo odletela gobezdava glava. 
»Prekleti mali posušeni rekvizit. Niti pravi lopar nisi, poglej se: žalost, tragika! Pederski, shirani loparček. Kot bi nekdo teniški lopar v pralnem stroju skrčil. Usran obesek za ključe si!«
Vse vnemar. Ne zlomi se. Še huje! Naj ga še tako mečem v kot, vedno se vrne. Moje roke so programirane. Namesto, da si grizem nohte ali prižgem cigaret…vzamem v roke lopar in ga vrtim med prsti. In to na kavču v dnevni sobi, tam, kjer ti lopar pride prav samo v primeru, da vdre v stanovanje nek nenapovedan sociopat. In potem, vsako soboto zvečer, sediva skupaj na kavču, gledava Maria in se pogovarjava. Meniva se o slavi in o dekletih, ki omedlevajo in množicah, ki rjovijo; o tem, kdo bo svetovni prvak, ko bo velik in kako bo on nekoč pravi lopar - tak za odrasle, kot so teniški, denimo tisti od Nadala. 
Tako pač je.
Če odmislim podrobnosti, bi res bilo kaj bistveno drugače, če bi svoj obstoj zaupal šraufencigerju? Ali pa stetoskopu, kot je tiho upal moj oče? Še vedno je vse skupaj, kot sadna solata: samo v napoto sladoledu. Ker, konec koncev, ni kriv lopar. In tudi ne stetoskop. Kriv je deterministični ustroj sveta: zbudiš se nekega lepega dne in si velik. Na avtobus se ne moreš več švercat, ker si višji od meter petdeset in te šofer vidi. Ukinejo ti študentski mobipaket in ti na dom pošljejo CD z e-davki, ki ga nisi naročil in zraven pisemce: upam, da ste uživali v otroštvu, z ljubeznijo, DURS.
Kako sploh vejo, kje živim?
In potem prekopavaš svojo njivico. Potem še s tremi selivci podpiraš svoj kot stokilske bidermajer kredence in upaš, da ne boš ravno ti počil podboja, da se ti ne odbije od plače. Potem gojiš kure in se pravdaš s solatožeri in zagovorniki pravic za male živali, ker si na dva kvadratna metra nagužval šestintrideset tisoč piščancev in pol kvadrata od tega je korito za antibiotike. Potem šraufaš fergazerje in jalovo upaš, da bo Radio 1 preglasil kolega, mehanika iz Ruš, ki vsak dan pove isti vic, o kurbi, ki je imela drisko. Potem sediš na usnjenem stolu in tvoj osebni tolmač prevaja predstavnikom Združenih narodov tvoje besede, ki zvenijo, potem, ko jih nekdo drug pove, kar naenkrat, kot besede neke oportunistične pizde. Potem sprašuješ: »Kaj boste zraven: majonezo, kečap, zenf?« Potem si pač izbereš. In če dobro premisliš, v bistvu ni neke blazne izbire.
Je pa moj badmintonski lopar vendarle več, kot le struna in karbon. Lopar je lahko temelj obstoja. Tako, kot moj. Imel sem jih že veliko in nisem z vsemi prav lepo delal. Priznam, čeprav nikoli pred sodiščem, da sem kaka dva tudi stolkel v navalu burnega nestrinjanja z razdelitvijo točk. Enega sem priprl z vrati od avta, ki sem jih, po sporu s punco (tudi barbingtonko) malo bolj z guštom zaprl. Podlegel je poškodbam in, kar se mene tiče, je to še vedno eden izmed boljših dokumentiranih razlogov, zakaj se nikoli ne bi smeli pariti znotraj »foha«, Nekaj loparjev sem prodal tujcem za male pare, kot stare učbenike, na katere bi moj retardirani sošolec narisal falus na vsako stran. Brezobzirno. Lahkomiselno.
Ampak takrat še nisem vedel, kaj je lopar. Kupili so mi jih starši in to potem avtomatično pade v isto kategorijo, kot čigumiji. Tudi danes gledam smrkavce, ki še ne vedo, kaj je lopar. Ali kaj lahko postane. Šele, ko sediš zvečer na kavču in gledaš Maria, nenadoma pogledaš dol in vidiš, da držiš lopar, nimaš pa pojma, kdaj si ga vzel v roke ... takrat ne moreš verjeti, da si kdaj pomislil, da bi ga zlomil. Ne, lopar je več, kot vsota svojih delcev. Je moj edini prijatelj na bojišču; meč, ki ga dvignem v bran, ko navali horda kapitalističnih divjakov, tistih, ki so si življenje zgradili okoli vplivnejših fetišev in ki jih ne moti, da upravljajo planet pa so, poleg naklonjenosti gliserjem in usnjenim zicem, brez nekih pravih rešitev. Moj fetiš je manj škodljiv. V moji pisarni se odloča predvsem o tem ali bo dobra ali avt.
Ta mali lopar je moja vez z življenjem. Z njim služim denar na način, ki ga lahko prebavljam. In čeprav vam bodo rekli, da je danes nepogrešljiva zadeva denar, mislim, da nam zdaj, bolj kot kdajkoli, kolektivno manjka predvsem to: prebavljivost poslanstva. 
Ali pa, da ne bomo krmarili preblizu kakega mesijanskega kompleksa: prebavljivost poklica.

Srečno 2019 želim prav vsem. Tudi Wernerju.

Anja Jorda zmagovalka 2. turnirja BZS do 15 let

Ponedeljek, 17. december 2018

Preteklo soboto smo se BKL-jevci že zgodaj zjutraj »poštempljali« na dolžnost v športni dvorani ekonomske srednje šole v Brežicah, ki služi, med drugim, tudi kot domača baza brežiškega badminton kluba. Tekmovalne dolžnosti dneva pa so se tokrat hvaležno sprevrgle tudi v radosti, saj smo zabeležili izjemno uspešen turnirski dan.

Anja Jordan se je, po kar nekajmesečni suši, naposled uspela povzpeti na sam vrh zmagovalnega odra, v konkurenci najboljših slovenskih badmintonistk do 15 let. Locirana na nasprotni strani večne tekmice Špele Alič, se je brez težav prebila do finala, tam pa je tokrat ni pričakovala Špela, saj jo je v polfinalu, nekoliko presenetljivo, a povsem zasluženo, s krasno in agresivno igro izločila tretje postavljena Lina Pipan. V finalu pa naša Anja nasprotnici iz Medvod, s svojo značilno ostro in nepopustljivo igro, ni pustila prav dosti manevrskega prostora za prijeme, ki jih je Medvoščanka maloprej uspešno uporabila proti Aličevi, svoj davek pa je seveda terjala tudi tradicionalno pozna »BZS« ura in temu primerno trudne noge. Anja je, v dveh dokaj gladkih setih, zmagala finale in s tem osvojila zlato.

Dnevno bero kolajn je dopolnila še s tretjim mestom med mešanimi pari, ki sta ga osvojila v tandemu z leto mlajšim Žigo Podgorškom. Za tretje mesto sta se pomerila kar z našima Anjo Blazino in Gašperjem Trobcem, ki sta v tej kategoriji, kot dve leti mlajša, tako osvojila odlično četrto mesto!

Omeniti velja še dve zelo obetajoči uvrstitvi naše mlade generacije, ki glede na starost pravzaprav letos v U15 opravlja šele »pripravništvo«. Anja Blazina ter Gašper Trobec, ki sta se že v preteklosti pogosto izkazala za nerešljivo uganko marsikateremu starejšemu tekmovalcu ali tekmovalki, sta tudi tokrat, z uvrstitvijo med osem najboljših, brez dvoma potrdila svoj status izven serijsko perspektivnih igralcev. 

Čestitke vsem,

ekipa BKL 

Ariana Korent in Anja Blazina edini slovenski zmagovalki letošnjega mednarodnega turnirja Forza Cup

Torek, 4. december 2018

Eden izmed večjih organizacijskih izzivov za medvoški badmintonski klub, mednarodni mladinski turnir Forza Cup Youth Open, je minuli vikend v pestre barve in hrupno dogajanje odel medvoško športno dvorano. Rekordno število prijav, široka mednarodna udeležba in močna konkurenca so dejavniki, ki nam bodo po letošnjem turnirju ostali v spominu. In pa, seveda, vrhunski rezultat naših dveh mladih mojstric perjanice, ki sta, postavljeni ob bok mednarodni konkurenci, znova dokazali, da tudi pri nas kujemo športnike najvišjega kova.

Petkovega tekmovalnega dne smo se v BK Ljubljana udeležili s kar 10 tekmovalci, kar je lepa in hvale vredna številka. Po medvoškemu parketu, ki je sicer, že tradicionalno, nudil približno toliko oprijema, kot nekoliko slabše »speglan« hokejski ring, so tokrat ravnotežje lovili: Anja Blazina, Ariana Korent, Lucia Bremec, Anja Jordan, Zoja Novak, Gašper Debevec, Nal Pale Stankov, Gašper in Peter Trobec ter Peter Kotnik. V kategoriji posamezno so se izven stadija skupin tokrat uspela prebiti le dekleta: Anja Jordan, Ariana Korent ter Anja Blazina. V igri dvojic pa so bili tudi fantje nekoliko bolj uspešni, saj sta Gašper Trobec in Peter Kotnik z lepo igro dvojic dosegla četrtfinale.

Vidnejše rezultate pa tudi tokrat vseeno beležimo po zaslugi nežnejšega spola, v kolikor ta pridevnik, ob divjem udrihanju loparjev naših deklet sploh še pomensko ustreza. Anja Jordan je v četrtfinalu naletela na (tistega dne) nerešljivo uganko, Poljakinjo Julio Piwowar, ki ji (kljub nedvomno zelo prijetno zvenečemu priimku, op.prev.), ne bomo kmalu pozabili, da je iz turnirja izločila naš prvi ženski lopar v klubu.

Mlajša dekleta pa so poletela nekoliko dlje: Anja Blazina je kar dvakrat dosegla uvrstitev v nedeljski tekmovalni dan in sicer v kategoriji posameznic ter, v tandemu z našo Ariano, tudi v kategoriji dekliških parov do 13 let. V polfinalnem obračunu je Anja tokrat morala, v dveh setih, priznati premoč Poljakinji Kingi Stokfisz. Precej močnejši in izkušenejši ter nenazadnje tudi starejši nasprotnici se je Anja sicer dobro zoperstavila in nekaj časa celo sledila njen tempo, potem pa jo je plima nasprotničine neomajne napadalne igre počasi odnesla. Ne glede na omenjeno plimo pa je Anja vseeno napela vse moči in tako »priplavala« na odlično končno tretje mesto v mednarodni konkurenci, večinoma starejših deklet.

V kategoriji dvojic pa sta dekleti tokrat uspeli zbrati pogum, koncentracijo in tisto nekaj športne sreče, ki je potrebna za vzpon na najvišjo stopničko zmagovalnega odra. V finalu sta se prek mreže srepo spogledali s Poljsko navezo Jochacy/Niczyporuk in ju, v treh napetih setih, ki so sledili, nadigrali tehnično in taktično ter tako postali edini slovenski zmagovalki letošnjega medvoškega mednarodnega turnirja Forza Cup.

Zlato odličje so našima dekletoma okoli vratu poveznili na koncu treh zelo dolgih tekmovalnih dni, ki so (trener tiho upa) jasno nakazali, zakaj poleg odličnih šprinterskih sposobnosti in, recimo… MALE BRISAČE ZA OB IGRIŠČE, PORKA MADONA DUŠ, ZA KATERO SEM ŽE STO IN SEDEMNAJSKRAT POVEDAL, SAJ NE PIŠEM MEJLOV V PIGMEJŠČINI!!!...se opravičujem…, nujno potrebujemo tudi vaje za vzdržljivost.

Čestitke vsem našim borcem,

Matjaž

Naša večkratna državna prvakinja Kaja Stanković, dvakrat zlata na drugem AB turnirju

Ponedeljek, 19. november 2018

V izjemno uspešni tekmovalni soboti, ko so naši mladi igralci, na prvem turnirju sezone,  BZS do 13 let, osvojili prav vse, kar se trenutno osvojiti da, je vzporedno, v modri dvorani badmintonskega centra BIT, potekal tudi AB turnir za člane in članice, kjer je starejša generacija BK Ljubljana prav tako prikazala lepe rezultate. 

V ženski konkurenci posameznic kategorije B, je Anja Jordan osvojila zlato kolajno; v finalu je premagala Lino Pipan (BK Medvode).
Med članicami »elitne« skupine A pa je Kaja Stanković zopet potrdila, očitno še trdno stoječi, primat med slovenskimi badmintonistkami ter brez izgubljenega seta osvojila zlato, tako med posameznicami, kot tudi v kategoriji dvojic, kjer sta loparja združili z Lendavčanko Sabino Magyar.

Omeniti velja še četrto mesto družinske naveze Novak, kjer je povratnica Kim Novak združila moči s sestro Zojo in sestrska kompozicija se je uspešno plasirala v polfinale, potem pa morala priznati premoč, tako v polfinalu, kot tudi tekmi za tretje mesto.

Čestitke prav vsem našim igralcem. Na turnirju dveh generacij ste stali pokončno in zvezno - trenerjem in staršem v ponos.

Popolna zmaga naše mlade generacije na turnirju do 13 let

Ponedeljek, 19. november 2018

V izjemno uspešni tekmovalni soboti so naši mladi igralci, na prvem turnirju sezone,  BZS do 13 let, osvojili prav vse, kar se trenutno osvojiti da.
Gašper Trobec je postal zmagovalec turnirja dečkov posamezno, Anja Blazina je, v povsem »ljubljansko« obarvanem finalu kategorije deklic posamezno, premagala klubsko rivalko Ariano Korent, s katero sta postali tudi zmagovalki dekliških parov; Peter Kotnik je osvojil bron med posamezniki in v svojo vitrino, poleg omenjenega, položil tudi zlato med deškimi pari, tokrat zopet v sodelovanju z Gašperjem Trobcem.

Štiri discipline, štiri zlate, ena srebrna in ena bronasta kolajna – več kot zavidljiv izkupiček, ki slika jasno zgodbo o kurzu, po kateremu, kljub občasnemu primeru zablodelih ovčk,  zvesto pluje ladja BK Ljubljana.

Skupinski uspeh so lepo dopolnili ostali igralci zlate generacije, ki za svojo priložnost za naskok na najvišja mesta še pridno delajo: Lucia in Alina Bremec, Neža Bajt, Hana Čavlek, Patrik Pangeršič ter Oskar Čemažar. 

Čestitke prav vsem našim igralcem.
Na turnirju dveh generacij ste stali pokončno in zvezno - trenerjem in staršem v ponos.

Maj Poboljšaj odličen četrti na turnirju do 19 let

Ponedeljek, 19. november 2018

Minulo soboto sta bila na raznobarvnem parketu športne dvorane Krim, v Ljubljani odigrana prva v letošnji seriji BZS turnirjev do 11 in 19 let. BK Ljubljana so tokrat zastopali: Jure Blazina, Anja Jordan, Zoja Novak ter Maj Poboljšaj. Navdušili so z nekaj zelo lepimi tekmami, odigranimi na visokem nivoju in proti močni konkurenci.

Maj Poboljšaj je, kot leto mlajši v svoji kategoriji, sezono otvoril naravnost fantastično, saj je v četrtfinalu, prvič v svoji karieri, presenetil uradno favoriziranega Miho Mastena (BK Branik) in si v treh napetih setih priboril polfinalni nastop. Tam ga je premogla utrujenost in moral je priznati premoč domačinu Ianu Spillerju. Maj je tokrat nakazal na znaten kvalitativni preskok svoje badmintonske igre in tako že v začetku sezone nakazal, da si letos želi in zmore poseči po najvišjih mestih v slovenski mladinski konkurenci.

Naši dve najboljši igralki, Zoja in Anja sta tokrat prikazali nekoliko (z)mešano igro dvojic, ki je na trenutke sicer spominjala na njune najlepše trenutke lanske sezone, ko sta bili zmožni premagati tako rekoč kogarkoli, a tokrat so bili to bolj prebliski, kot pa konstantni zmagovalni ritem, ki ga iščemo. V boju s kasnejšimi zmagovalkami, domačo dvojico Vračar/Alič sta si sicer priborili set in tekmo raztegnili na tri dokaj izenačene in na trenutke zanimive sete, a zbranosti je bilo tokrat kljub vsemu premalo za kaj več. Vseeno pa je prikazano še zadostovalo za tretje mesto in s tem bronasto odličje.

Pri najmlajših se je v boj smelo pognal naš mali pernati matador Jure Blazina in se, večinoma starejšim fantom več kot odlično postavil po robu. Na koncu je osvojil odlično peto mesto, še prej pa je na tri napete sete odigral tekmo proti tretjemu nosilcu iz Lendave in s tem jasno nakazal, da bo treba nanj letos še računati.

Čestitke vsem,

Matjaž in ekipa BKL

Ena zlata in dve bronasti za BKL na mednarodnem turnirju TEM yoth 2018

Torek, 23. oktober 2018

Predzadnji in vremensko najlepši oktobrski vikend je zaznamoval mladinski mednarodni turnir TEM Youth 2018, v organizaciji badmintonskega kluba Mirna. Množično obiskan, mednarodno pester in kvalitativno močen turnir se je v treh tekmovalnih dneh odvil gladko in organizacijsko brezhibno. Zapomnili pa si ga bomo tudi po številčni udeležbi tekmovalcev BK Ljubljana, predvsem pa zavoljo nekaj vrhunskih rezultatov naših mladih mojstrov perjanice.

Naši mladi odlično odprli sezono na 1. turnirju do 15 let

Torek, 16. oktober 2018

V Mariboru smo minuli vikend odprli sezono lova na odlične rezultate. V režiji badmintonskega kluba iz »totega konca«, BK Branik, se je v znaku množične udeležbe in kisikovega dolga v dvorani, odvil prvi turnir do 15 let v tekoči sezoni.

Med izstopajočimi tudi tokrat ne moremo mimo naše najboljše posameznice v selekciji U15, Anje Jordan, ki se je na mariborskem linoleju zopet zavrtela z že znanimi, a zato nič manj zagrizenimi tekmicami in tokrat turnir zaključila na odličnem drugem mestu. V finalu je bila tokrat bolje pripravljena Špela Alič, ki je bila od Anje boljša v dveh dokaj izenačenih setih. V kategoriji dvojic pa je Anja več kot uspešno otvorila sezono: novopečena dvojica Anja Jordan/Nika Bedič je brez večjih težav obvladala konkurenco in si priborila zlato.

V tekoči sezoni pa so prag kategorije do 15 let prestopili tudi že nekateri naši mlajši igralci. Spet drugi, ki prek tega praga še niso uradno stopili, pa so si kljub temu tokrat že prišli preliminarno ogledati konkurenco prihodnje sezone. Govorimo seveda o naši vzhajajoči generaciji mladih: Anja Blazina, Ariana Korent, Gašper in Peter Trobec, Nal Pale Stankov ter Gašper Debevec so se v soboto že prvič pomerili v omenjeni kategoriji in se lepo izkazali. Prav vsi fantje so se iz skupin prebili med 16 najboljših. Pri dekletih pa je zadeva potekala še bolje: Anja Blazina se je uvrstila kar med osem najboljših in v četrtfinalu pošteno namučila, kasneje tretjeuvrščeno, lendavčanko Niko Bedič, ki je šele v tretjem setu uspela streti odpor dve leti mlajše Anje, ki je tako zasedla odlično skupno 5.mesto med posameznicami. Ariana Korent, ki po letnici prav tako še ne sodi uradno med igralke U15 pa je prav tako nakazala lep potencial, z uvrstitvijo izven stadija skupin, med 16 najboljših.

Čestitke vsem,

trener Matjaž in ekipa BKL

Srečni "BKL trinajstica in veterani" zmagoslavno zaključili tekmovalno sezono

Sreda, 6. junij 2018

Končno, začinjeno s kančkom nervoze in ščepcem neučakanosti, smo v BK Ljubljana dočakali še zadnje letošnje mladinsko državno prvenstvo. Minulo soboto se je namreč odvijalo DP do 13 let, kjer je barve zelene žogice zastopala naša najštevilčnejša izbrana vrsta. Na modrih matah dvorane BK Bit se je vsega skupaj preganjalo kar 13 mladih BKL-jevcev in konec dneva našo (ter svojo) vitrino, do točke pokanja po šivih, napolnilo z žlahtno kovino.

Anja Blazina je zopet dokazala, da je preprosto izvenserijska, saj se je, kot dve leti mlajša, tudi na tem prvenstvu povzpela prav do finala, kjer pa je premoč morala priznati izkušenejši Lendavčanki Niki Bedič. Ariana Korent se je tokrat pogumno in zrelo postavila na igrišče ter pred številčnim občinstvom dokazala, da sodi v sam vrh svoje generacije. Presenečenja ni dopustila prav nobeni od deklet, ki so bile tekom sezone uvrščene nižje na jakostni lestvici, v četrtfinalu presenetila še fizično precej močnejšo igralko s Koroške in se zavihtela na odlično tretje mesto med posameznicami generacije 2005/06.

V tandemu sta dekleti prav tako dosegli finale, ki pa se je, kot zadnja tekma dneva, odvil šele v trudnih večernih urah in dekletoma pustil premalo življenjske energije za zmago proti lendavski dvojici Bedič/Koša. Ariana in Anja sta tako osvojili srebro.

Tretja kolajna, tudi tokrat srebrna, je zopet pripadla Ariani Korent in pa Petru Kotniku, ki sta se v kategoriji mešanih parov prebila pod sam vrh slovenske konkurence, tam pa v finalu izgubila proti bistveno močnejšemu nasprotniku, mixu Bedič/Podgoršek. Kljub neenakemu finalu pa je šlo tu predvsem za tisto ključno razliko enega leta in s tem presežka telesne moči na eni strani – »ravbarska« s strani narave, na katero pa naši mladi igralci zaenkrat še potrpežljivo čakajo. Naslednje leto lahko pričakujemo, da bodo strune naših loparjev pele že drugačno melodijo.

Dan smo zaključili še z dvojnim tretjim mestom pri fantovskih dvojicah: tretjo stopničko so si pravično (kot imena, tudi medalje) razdelili klubski »debl« rivali Gašper Debevec/Peter Trobec terikGašper Trobec/Peter Kotn. Tako je zmagovalni oder ponovno zaživel v živahni zeleni barvi naših BKL majic. 

Nikakor pa ne smemo pozabiti na odlične dosežke naših veteranov, ki pa so vzporedno s kategorijo »juncev«, pete brusili na državnem veteranskem prvenstvu. Naša vodilna veterana in večkratna državna prvaka Irena Avsenik in Gregor Novak sta tudi tokrat pokazala, da nista mlada zgolj »po srcu«, temveč se jima mladostno suče tudi lopar. Irena in Gregor sta, med mešanimi dvojicami, osvojila naslov podprvaka in morala v finalu premoč priznati le bivšima vrhunskima tekmovalcema Horvat/Kersnik. Irena je nato pohod nadaljevala z osvojenim srebrom tudi v kategoriji ženskih dvojic +35, kjer sta z Majo Mujkič odlično odigrali proti fizično precej močnejšemu paru Rojnik/Radin. Gregor Novak in Blaž Zakotnik pa sta dnevno bero dopolnia še z bronom  v kategoriji moških dvojic +35, prvi v paru z Idrijčanom Miranom Vihteličem in drugi v paru z Janezom Vtičem. V najstarejši kategoriji moških dvojic, v kategoriji 45+, pa sta se z zlatom okitila Darko Duralija in Jure Zaletel.

S tem, z medaljami ovešenim dnevom, se torej zaključuje letošnja tekmovalna sezona. Bila je dolga in naporna toda hkrati polna lepih trenutkov in odličnih dosežkov. Naši mladi so prebrodili pravo morje preprek in naporov, od tistih, ki jih vsakodnevno srečujejo v šolskih klopeh pa do zahtev športa, ki od njihovih mladih teles terja konec dneva še tisto nekaj več, da jih porine preko magične meje, ki ločuje dobro od odličnega. Tudi moji otroci se počasi bližajo tem letom in nemalokrat sedim ob večerih, ko se trušč dneva počasi polega in razmišljam o razsežni gorati pokrajini, ki zdaj leži pred njimi in jih s svojim klicem, izziva in plaši obenem. Odraščanje je zahtevna in izrazito vztrajnostna zadeva, kjer ob poti ne primanjkuje ravbarjev in medvedov. Toda, kot že prejšnjim generacijam, zdaj tudi njim ne preostane drugega, kot da dvignejo nahrbtnik in se podajo na dolgo pot, ki vodi proti vrhu. Na vsako potovanje, sploh pa po tako divji pokrajini, kot je življenje, pa se velja podati v dobri družbi. Vesel sem, da naši BKL-jevci hodite skupaj. In da lahko delček te poti prehodim z vami tudi jaz.

Čestitke vsem,

Matjaž in ekipa BKL 

BK Ljubljana s sedmimi odličji na državnem prvenstvu do 11 in 17 let

Torek, 29. maj 2018

Nov majski vikend in z njim tudi novo mladinsko državno prvenstvo. Na medvoškem parketu so se zavrtele generacije U11 ter U17, da vsem pokažejo, kdo je letos najzaslužnejši prestižnega naziva državnega prvaka. Z veseljem lahko poročam, da smo, po nekoliko bolj zadržani predstavi na nedavnem prvenstvu v Mariboru, tokrat pri BK Ljubljana razprli krila in pokazali, kaj znamo.

Začnimo tokrat s fanti. Maj Poboljšaj se je, po precej nihajoči sezoni, saj ga je pestila »odbojkarska« poškodba gležnja, uspel sestaviti pravočasno za zaključni izziv sezone in stvari postaviti na svoje mesto. V dokaj ugodnem žrebu so ga tokrat do polfinala ob poti čakale le t.i. »psihološke mine«, ki pa jih je Maj tokrat zelo odraslo in mirno prestopil. V polfinalu ga je čakal prvi nosilec Blaž Smrkolj, ki pa je bil prevelik zalogaj in tako je Maj državno prvenstvo zaključil na tretjem mestu. Med osem najboljših pa se je letos, z zelo zrelo in lepo igro, prebil tudi naš Ožbej Cesar, ki tokrat ni dopustil presenečenja nobenemu mlajšemu »lovcu na trofeje« in si tako priigral lepo uvrstitev za zaključek sezone – peto mesto na državnem prvenstvu. V kategoriji dvojic sta fanta združila moči in odigrala res lep turnir ter se prek dveh lepih bojev uvrstila v polfinale in s tem na zmagovalni oder. V polfinalu sta nudila več kot dostojen upor kasnejšima zmagovalcema turnirja Ivančič/Masten ter se tako okitila z bronasto kolajno.

Pri dekletih do 17 let pa smo tokrat videli preporod naše mladinske vrste, ki je prejšnji vikend še tičala v krempljih strahu pred lastnimi pričakovanji, tokrat pa sta se Anja Jordan in Zoja Novak teh spon otresli in zaigrali »v polnih HD barvah«. Anja  se je v singlu, po preboju iz skupine, odigrala revanšo proti finalistki DP U19, dve leti starejši Maruši Vračar, s katero je tesno izgubila pred tremi tedni na DP U19, v Mirni, a je tokrat uspela vodo speljati na svoj mlin. Z natančno in nepopustljivo igro je zdržala maratonsko tekmo in nasprotnici odvzela odločilni tretji set, ko je ta pri rezultatu 18:15 že mislila, da drži vse niti trdno v svojih rokah in tako, z uvrstitvijo v finale, pripravila vrhunsko presenečenje. V finalu je odigrala proti dve leti starejši Nike Brajkovič, ki se je izkazala za predvsem fizično precej močnejšo nasprotnico in morala nazadnje priznati premoč, a v vitrino bo lahko položila srebrno kolajno, ki ima tokrat nedvomno visoko zlat lesk.

Zoja in Anja pa sta potem vrhunsko predstavo nadaljevali še v igri dvojic. Prek polfinala proti starejšim nasprotnicam iz Maribora, Frank/Žuran, sta se dekleti uvrstili v finale in odigrali odlično ter povsem izenačeno proti Taji Pipan ter Maruši Vračar. V treh napetih setih smo spremljali boj ženskih dvojic, ki bi se prav zlahka lahko obrnil v katerokoli smer, a se je na samem koncu na žalost prevesil v prid izkušenejših tekmic in našima dvema bojevnicama prinesel naslov državnega podprvaka.

Kljub vsemu sta dekleti letos nekajkrat odigrali tekme dvojic tako, da se je jasno videlo, da gre za dve izjemno nadarjeni igralki, ki bosta v prihodnje (skupaj in posamezno) lahko še veliko dosegli.

Bero kolajn na najvišjem nivoju pa je tega dne, več kot enakovredno, dopolnil tudi družinski »team Blazina«. Anja in Jure Blazina sta najprej odigrala mešane dvojice in le za las, v treh izenačenih setih, izgubila proti kasnejšima zmagovalcema iz Lendave Koša/Peshekhonov ter tako dan začela z bronasto kolajno. Nadaljevalo se je v kategoriji posameznic, kjer je Anja, po letošnji brezhibni sezoni, dokaj pričakovano, brez večjih težav ugnala slovensko konkurenco in se zavihtela na vrh zmagovalnega odra. Za lep zaključek tekmovalnega dneva pa sta nato poskrbeli še s Tinkaro Alič, ko sta se v finalu državnega prvenstva Lendavskemu paru Koša/Litrop maščevali za nedavni poraz z zadnjega turnirja U11 in jima, z zmago v treh napetih setih, odvzeli naslov državnih prvakinj. Naša Anja Blazina se je tako pridružila Nike Brajkovič ter Jaki Ivančiču, ki so letos najvidneje krojili usodo državnega prvenstva, kot večkratni državni prvaki.

Kaj naj še rečem? Ni še teden dni tega, kar sem članek zaključil z mislijo o muhasti naravi vrhunskega športa. In res se je izkazalo natanko tako: še prehitro se stvari zasučejo in zato v športu morda največ velja vztrajnost. Te nenadne zasuke smemo včasih morda pripisati tudi promiskuitetni roki dame fortune, ki se enkrat smeje enemu, spet drugič pa se prikloni drugemu. Verjamem pa, da v ozadju kljub temu tiči neka precej manj spremenljiva resnica, ki se ne pusti motiti dnevni formi ali naključnim motnjam v signalu naših pogosto šibkih možganov in doseči to stopnjo, pomeni doseči odličnost.

Tokrat nam je to uspelo.

Iskrene čestitke vsem mojim varovancem,

Matjaž in ekipa BKL